SIKSTINSKA KAPELA je ciljna točka muzejskih obiskovalcev z vsega sveta. Verski prostor in kraj identitete Rimskokatoliške cerkve, v katerem kardinali na konklavu volijo papeža. Eden najpomembnejših spomenikov na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine.

VEČNE UMETNINE – v izvornem siju in izrazu

Presunljiva vizija ponovnega prihoda Kristusa na zemljo v izstopajoči modrini. 500 let po poslikavi ponovno v živih in kontrastnih barvah, kot jih je naslikal Michelangelo.
Poslednja sodba, 1563−1541, 1400 x 1250 cm

VRHUNCI UMETNOSTI – dinamika gibanja, razvoj slikanja

Izseki, detajli fresk razkrivajo Michelangelov razvoj slikanja udov, napetosti mišic, anatomije, harmonije in dinamike gibanja teles. Kristus Sodnik je upodobljen kot golobrad, zmagovit in mlad atlet.
Kristus Sodnik, Poslednja sodba, 1563−1541, 1400 x 1250 cm
ODSTRTI detajli, zanimivosti

MICHELANGELOV AVTOPORTRET

Michelangelo je naslikal svoj razvlečeni obraz na odrto kožo svetega Jerneja - znak svojega mučeništva.

MICHELANGELOVO MAŠČEVANJE

Poslednja sodba. Sodnik v peklu nosi obraz vodje vatikanskega protokola, ki se je zgražal nad goloto na freskah – in oslovska ušesa.

OBLAČENJE LIKOV

Poslednja sodba. Po umetnikovi smrti je slikar Daniele da Volterra po naročilu prekril goloto likov – in dobil vzdevek »Hlačar«.

NAJMOGOČNEJŠE DELO posameznika v zgodovini zahodne umetnosti

Za poslikavo stropa z več kot 300 liki je potreboval Michelangelo štiri leta, saj je moral poslikati približno 520 kvadratnih metrov površine. Slikal je 20 metrov nad tlemi, 1 m pod stropom, tudi 18 ur dnevno.
Strop Sikstinske kapele. Ustvarjenje Adama

NADZEMELJSKE PODOBE, dovršenost likov

Med trikotnimi polji na stropu so naslikani preroki in sibile. Med najlepšimi je Libijska Sibila. Lik priča o pozorni izdelavi vsake podrobnosti. Odkriva model moškega obraza z bolj grobimi značilnostmi, ki jih je umetnik v končni sliki preoblikoval v helenski ideal ženske lepote.
Libijska Sibila

V skušnjavah skritih sporočil

Michelangelove freske so pogost vir najrazličnejših tolmačenj in hipotez o osebnih sporočilih, ki naj bi jih skril v organe upodobljenih teles in predmetov. Možgani v božjem vratu naj bi poudarjali moč človeškega razuma, angel v bližini preroka Zaharije ‘kaže fige’, prerok Jona s prsti ‘oblikuje črke’ …
Božji možgani
»Nepovedana zgodba« preroka Zaharije: Angel kaže fige
Sporočilo preroka Jone

Najčudovitejša slikarska antologija italijanske visoke renesanse

Na stranskih stenah so naslikani prizori iz Mojzesovega in Jezusovega življenja. Čudovito žive prizore, polne čustev, miline, mehkih linij in strasti je ustvaril veliki mojster Sandro Botticelli.
Sandro Botticelli: Dogodki iz Mojzesovega življenja
Doc. dr. Igor Škamperle, predavatelj na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, o Sikstinski kapeli, enem najpomembnejših spomenikov sveta.